Torej v prvem letu naj bi se bolj intenzivno žalovalo, večkrat obiskovalo grobišča, pozneje pa na redke priložnosti, kot recimo v času pred dnevom sprave in na dan obletnice smrti preminulega.
Spomin vsekakor ohranjamo s tem, da nadaljujemo prvič njihovo delo, ki so ga oni sami opravili, začeli in jasno je, da vsaka naslednja generacija temelji na tem, kar je dosegla prejšnja. Posebnih nekih obredov, s katerimi naj bi se spominjali umrlih nimamo, mislim, da je pa najboljši spomin prav v tem nadaljevanju dela, ki ga spoštujemo, ki ga cenimo in ki se ga trudimo tudi nadaljevati v njihovem duhu naprej.