Tako, da je ta moj dialog z zgodovino, je seveda na en način tudi pogovor s stricema, se pravi, ta pogovor pa obsega tako razumevanje dogajanja na ravni storilcev in na ravni žrtve, pomeni sprejemanje strica kot mojega strica, ki se ga ne odrekam, pomeni pa tudi moje sočutje in kesanje za njegova dejanja na en način. Prav okrog je začel nastajati krožek svojcev zatajenih žrtev. Ta skupina je pa nastala preprosto zaradi tega, ker sem rekel, jaz tega sveta, kot človek iz partijskega sveta, nisem poznal.