Kot upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti je konec sedemdesetih let zasnoval in dve leti urejal Literarni leksikon. Kot nujno dopolnilo primerjalne književnosti je razvil literarno teorijo, ki je dotlej veljala za pomožno vedo literarne zgodovine, vendar tako kot so se spreminjale temeljne koncepcije, recimo temeljno pojmovanje literarnega dela in literature na sploh, tako se je literarna teorija postopno osamosvajala, se je razvijala in se je pravzaprav v naravni povezavi ravno s primerjalno literarno zgodovino vzpostavila kot druga ravno tako pomembna sestavina literarne vede.
Mislim, da je ravno ta edicija Literarni leksikon, kar bistveno prispevala k temu, ker tukaj smo konec koncev dobili prve zadosti obširne monografske obdelave res temeljnih literarno obdobnih smernih in stilnih pojmov, verznih sistemov, pa tudi posameznih literarnih vrst in zvrsti, pa tudi metod postopkov
in delovnih področij literarne vede.