Leta 1946 je prevzel glavno uredništvo te Zbirke slovenskih literarnih klasikov na pobudo, v Državni založbi Slovenije. Urejeval je zbirko do svoje smrti in 132 knjig izpod njegovega uredništva, je velik, občudovanja vredni dosežek. Bil pa je, to želim posebej poudariti, najbolj pristojen za glavno uredništvo te zbirke, ker je na Univerzi nasledil Prijatelja in je že nekaj pred drugo svetovno vojno, zlasti pa po njej, od 1945 do 49. leta predaval slovensko književnost.