Že čez mesec dni je postal štipendist francoske vlade in se podal v Pariz, ki ga je povsem očaral. Svoja občutja kulturnega utripa in pariške boeme je opisal v Pismih z Montparnassa z besedami: " Komaj sedaj pričenjam resnično razumevati pomen in pojem svobode, duševne svobode. " Leta 1967 je takole obujal spomine na pariška leta.