Mati se je s tremi majhnimi otroki preselila v Gorico, kjer je prvorojenec začel obiskovati ljudsko šolo. Družina je živela s skromno očetovo pokojnino, še težje življenje pa jo je čakalo v begunstvu, saj je bila zaradi soške fronte premeščena v begunsko taborišče Bruck an der Leitha na spodnjeavstrijskem. Po koncu prve svetovne vojne je begunce vodila pot v Jugoslavijo, a Ocvirkovi se niso mogli vrniti domov, zato se je mladi najprej šolal v Veržeju, nato na klasični gimnaziji v Ljubljani.