To je takrat potekalo še na stari Univerzi v največji predavalnici, ki je bila nabito polna, zaradi tega ker so ga poleg komparativistov poslušali tudi študentje drugih filoloških oddelkov iz Filozofske fakultete. Profesorja so pripeljali v predavalnico, pač poznalo se mu je, da je bil že zaznamovan od bolezni, ampak v hipu, ko je spregovoril, si lahko začutil, da je to človek z velikim osebnim formatom in predvsem z neverjetnim razgledom po literaturi in kulturi. Bil je seveda profesor izjemno strog, najprej do sebe in potem tudi do drugih.