Še preden so se začela predavanja je name naredil bistven vtis, ki se ga tudi še danes z veseljem in s priznanjem spominjam to, da je profesor se s svojimi študenti, ki so vpisali, tako imenovano, čisto komparativno, pogovoril individualno. Predvsem pa me je opozoril, da je ta odločitev, za študij čiste komparativistike, v nekem smislu tvegana odločitev, ki pomeni ne zagotovljeno službo in kakršnokoli udobno življenje, pač pa pomeni razvijanje iniciative, iskanje možnosti za nekonvencionalne zaposlitve. To je bilo opozorilo, da zahteva samostojnost.