To pa zato, ker je poleg literarne zgodovine, ki je imela na Slovenskem tradicijo že od 19. stoletja naprej, gojil literarno teorijo in to v velikem obsegu in hkrati pa tudi že metodologijo literarne vede, se pravi, nekakšno teorijo literarne znanosti. Mislim da, vsaj osebno se mi zdi, da je glavno kar nam je profesor, čeprav ne na dogmatičen ali pa na ekspliciten način, ampak na impliciten način, nekako posredoval je to, da stvar preučevanja literature in na splošno kulture ni normativnost, ampak je spoznavanje in priznavanje različnosti.
ni bil samo blesteč predavatelj, ni bil samo zelo skrben urednik takšnih in drugačnih izdaj, bil je zelo dober organizator svoje stroke in oddelka in se zdi, da je v 60. letih prišel v zadrego.