Veste, včasih je bilo misijonarstvo tako, gremo dol pa bomo ljudi spreobrnili, zdaj je pa to drugače, mi pridemo dol da bi krščanstvo živeli najprej sami, čeprav to izgleda malo egoistično, pa ni, mi moramo svoje krščanstvo na tak način živeti, da ga ljudje začutijo, da tudi njim lahko pomaga, ga morajo začutiti kot eno dobrino, ki jim pomaga živeti in se potem v krščanstvu dobro počutijo. Življenje in delo slovenskih misijonarjev je navadno skrito očem javnosti. Nekoliko pobližje jih spoznamo v jesenskih dneh okrog misijonske nedelje, ko se tu pa tam kdo vrne na dopust.