Prvi koraki so bili počasni in težki, saj je bila večina blagovnih tokov speljanih v že uveljavljena pristanišča in Reko. Vendar je tranzit vztrajno naraščal, kar je napeljalo druga kooperativna podjetja k sklepanju dolgoročnih partnerskih povezovanj ter v sofinanciranje ali lastno gradnjo zmogljivosti na obali. Prva podjetja, ki so dolgoročno sodelovala s pristaniščem, so bila Uprava silosov in skladišč Socialistične republike Slovenije, Emona, Slovenijales, Centroprom in druga.