Moram pa reči, da nas je rešil sosed, gospod, starejši, ki mu rečemo kar sosedov ata, ki je izkušen gozdar in pozna naravo in vse muhe tega hudournika in je dve uri na dežju se boril s to vodo, ker ta voda je prinašala hlode, kamenje in veliko materiala in on je pomagal usmerjati, da se je ta potok razlil na dva dela in je v bistvu vrtec ostal suh.
Risbe otrok iz Antonovega vrtca v pričajo, kakšne sledi je v otroški domišljiji pustila katastrofalna septembrska povodenj. V dneh po poplavah so preko pogovora in ustvarjanja izrazili strahove in stiske, ki so se naselili v njih.