Če bi šlo za neko zajemalko, bi tveganje računali tako, da bi rekli, da jo bo nekdo uporabil zjutraj za mleko, popoldne za juho in omako, zvečer za palačinke. Vemo, da to v realnosti ni res, ampak bi tako najslabšo možno izpostavljenost skušali oceniti in potem to izpostavljenost primerjali z odmerkom, za katerega je bilo v toksikoloških študijah pokazano, da je še varen. Če bi izpostavljenost presegala, bi tržna inšpekcija sporočila, da menimo, da je to zdravstveno oporečno.