Palimpsest je v bistvu starogrška beseda in pomeni mlajši zapis nad zabrisanim prvotnim... v tem dokumentarnem portretu smo pravzaprav luščili plast za plastjo te palimpseste njegovega življenja, ki so v resnici izkušnje, njegove življenjske izkušnje in smo prišli do te temeljne njegove bolečine, ki jo zna izbrusiti kot kristal in podati skozi svojo poezijo. Tu gre za neko prepletanje energij, vizij, želja in moram priznat, da je izkušnja zelo dobra, da sva z dosti kmalu začutila in zaslutila, da je intenca priti za zunanjo podobo, ki jo imajo ljudje, da hočeva poiskati stezice do njegove duše, do tega zakaj piše tako dobro poezijo, kje je ta otrok v njem, ki lahko nagovarja s Pedenjpedom še danes na tisoče malih malčkov, ki nič ne vedo o. Triririri, tralala, Pedenjped je sam doma. V pedenj postelji miži, rjuho vleče na oči.