V letih 1884- 1885 je Benz dosegel harmonično vezavo med dvosedežnim družabnim triciklom in plinskim motorjem, ki je lahko uporabljal tekoče gorivo s pomočjo zunanjega uplinjača. To je bil vsekakor uspešen izziv Ottovemu patentu, saj je motor s tri četrtino konjske sile delal v štiritaktnem ciklusu in je imel električni vžig. Čeprav je bil prvi avto krhek in slaboten, pa je uspeh opogumil Benza, da je začel izdelovati boljša in močnejša vozila na treh kolesih.