Spodobna pa nista ne čas, ne družba, kjer mora delovna družina živeti iz rok v usta, še posebno, če vemo, da bi imela enako tudi, če bi bila starša brezposelna. Na pošten način se v naši državi pač ne da preživeti.
Ali torej revnejšim potrošnikom ne preostane drugega, kot da si skrčijo želodec?