Mi smo takrat živeli, sicer s kolesom, ampak vendarle v nekem dosti velikem prostoru. Jaz se Nove Gorice, glede na to, da sem bil Solkanec, spominjam po makadamski magistrali, po gavgah, kot smo rekli tem svetilkam sredi magistrale, po enem ali dveh fičotih, ki so se enkrat ali dvakrat na dan vozili po magistrali gor pa dol. Če je kdaj kdo želel metaforo socializma, te izgradnje novega, bodočnosti, očistimo z vsem starim, smo, mislim, bili mi, ki smo pač odraščali v teh prvih letih Nove Gorice, ko se je zidala.