Spominjam se, da me je oče večkrat peljal na italijansko stran železniške postaje v Novi Gorici, na trans alpini, da sva preko te žice gledala, kaj se dogaja na drugi strani. Takrat seveda Nove Gorice ni bilo še, komaj so jo začeli počasi graditi, ampak sva gledala, če nič drugega, vlake. In oče, predvsem oče je upal, da bi videl kakšnega sorodnika, da bi mu od daleč pomahal.