Tako kot vidimo na primeru Zajnčeve domačije v Kobjeglavi, je to nekakšen trdoživ organizem, ki se je skozi stoletja ves čas prilagajal mikroreliefnim in mikroklimatskim pogojem razraščanja na robu svoje lastne parcele. je zmeraj znal umno izkoristiti prostor, ki ga je imel na razpolago na tak način, da je čim bolj smiselno, čim bolj gospodarno razvrstil vse svoje objekte po robu lastne parcele, ki jo je imel dolga stoletja v upravljanju. Borjač na domačiji je vselej predstavljal osrednji manipulacijski prostor.