Morda zato, ker ne znam drugače izraziti, kako občutim življenje, kako te čutim.
Verjetno pišem v španščini, ker se je zame lažje izražati ker od 24 ur na dan, recimo, 15 živim v španskem okolju, delam v tem in delam celo v angleščini in govorim po angleško ali pa po francosko v moji službi, ampak ko pridem domov in ko govorim z mamo ali pa z očetom, ali pa ko hodim v slovensko Balantičevo šolo in učim otroke, je pa le v slovenskem jeziku, v katerem se izražam. To se pravi, da je bolj stvar srca in stvar doma in tudi se počutim Slovenka.