Se pa dostikrat, ko smo začeli plezati, ko smo bili zelo zagreti, so nam večinoma starejši učitelji očitali, da nikoli nimamo oči za naravo, da vedno samo divjamo in iščemo težave in jemljemo alpinizem preveč športno.
Ko jaz hodim, recimo do pod stene, takrat sem mogoče malo zamišljen v kakšno stvar. Ni rečeno, da je to vedno čista plezarija.