Takrat so namreč obstajale vse institucije, ki bi lahko omogočile, da bi ti ljudje, ki so bili izvensodno pobiti, prišli pred sodišče in da bi jim bila krivda dokazana. Dokaz za to, da je bila o povojnih pobojih KP Slovenije vsaj obveščena, če jih že ni vodila, je poročilo načelnika celjske okrožne Ozne,. V njem je zapisal: odnosi z okrožnim komitentom, oddelkom za mesto in štabom bataljona Knoja so dobri.