Po vseh dokumentih sodeč, pa je za pokole, ki jih je kasneje zagrešila zmagovita stran, nad ne le vojaškimi, temveč tudi morebitnimi političnimi nasprotniki, ni bil vzrok zgolj sovraštvo. Dokaz, da se varnostno- obveščevalna služba ali krajše Vos in kasneje Ozna, nista držali lastnih zakonov, je tudi poročilo o delovanju dolenjskih vojaških sodišč iz leta 1943. V tem dokumentu je zapisano, da vrše edinice Vosa zaplembo imovine posameznikov, ki niso niti v sodni preiskavi in še manj obsojeni na zaplembo imovine kot kazen.