Ko je Francisco Pisaro leta 531 s 180- imi vojaki in 60- imi konji prvič stopil na južnoameriška tla, so Inki menili, da je sestopil Bog. Pisaro je hitro zagrabil naivno ponujeno božjo pomoč in sam sebe izbral za lastno predstavo. Vsega v 11- ih letih, potem, ko ga je španski dvor imenoval za prefekta in razglasil osvojena ozemlja za podkraljevino, mu je uspelo krvavo uničiti in zasužnjiti veliko inkovsko kraljestvo in pretopiti na inkovskih umetnin, ki so jih nato v enolični zlati gmoti prevažali v požrešno Evropo.
Ali se potomci Inkov, ki danes prepevajo špansko poškropljeno perujsko himno zavedajo, da so njihovi predniki nasedli verski zvijači, ko se je veliki Španec tako zlahka pretihotapil med izvoljene in zavladal brezbožnim?