Mladinsko gledališče mi ni bilo zadosti, zato pa jaz zmerom sebe tretiram kot deseterobojca, kot bi rekel v atletskem smislu. Jaz sem takrat že deloval veliko na radiu, kar mi je bilo eno izmed zasilnih izhodov, kjer sem se ukvarjal z resnejšo literaturo in literaturo, ki mi je bila bližje kot pa literaturo, ki je bila za otroke potrebna, ker smo eno vzgojno vlogo odigrali takrat, pomembno. In tudi sama direktorica, Baranovičeva, se je tega zelo zavedala in zares vzela ta naš posel v Mladinskem gledališču.