Zato nekatere vtise postavlja v ospredje, druga znova potiska vstran in jih prihrani za kasnejši čas.
Jaz po eni strani razumem, oziroma poznam globino in neskončnost noči, istočasno noč velikokrat izkoristim za, lahko bi rekla, tako rekoč, tehnične premisleke v zvezi z mojim pisanjem, ker se mi kar naenkrat posveti, recimo, kako končati eno poglavje, kako začeti z naslednjim, zelo enostavne stvari, ki mi kdaj čez dan enostavno ne pridejo in se mi kar naenkrat ponoči prikažejo, tako rekoč na krožniku.
Jaz imam veliko kilometrino v čemenju, v tem, v buljenju v prazno.