Jaz sem bil tiskar, knjigo tiskar, veliki, težki, hrupni stroji in tako naprej. Relativno, takrat vsaj, težko fizično delo, jaz moram reči, sem ga zmogel, ampak mi ni bilo nič kaj pretirano po duši, potem se mi je prav v tiskarni zgodila ena nesreča, da mi je stroj močno poškodoval roko, tako da tega poklica tako ali tako ne bi mogel opravljati in takrat je prišlo tisto, kar sem si nekako, ne da bi točno vedel, kaj, sem se odločil za Akademijo, sem šel delat sprejemne izpite, bil sprejet in... Je pa vprašanje, tudi če ne bi bilo te nesreče, če ne bi v nekaj letih isto napravil, ker bi najbrž ugotovil, da osem ur za tiskarskim strojem, to ni moja življenjska pot.