Nekateri celo vidijo tukaj neko posebno bistrost te ideje, redakcijske, da je vedno nekdo, ki je pa malo drugačen, zato da celo tisti bralec, ki Mladine, kakršna je, ne bi bral, bere pa zaradi tistega, ki je drugačen. Moj osebni koncept, bi rekel, kjer vidim smisel časopisov je, da že posamezni časopis v sebi premore večjo širino, da ni nikakršne potrebe, da deluje kot orkestrirana perspektiva sveta, ampak da ponuja perspektive, vsebine, ki so lahko med sabo tudi izključujoče, namreč ne vesti ne resnice ni ene same. Skratka, vedno gre zato, da si moramo bralci sami na nek način ustvariti sodbe, mnenja, kaj se v medijskem svetu ali v kakšne drugem, dogaja.