In Supekov položaj je bil neverjeten. On kot levičar je zaradi ljubezni do fizike, delal v Leipzigu, sredi nacizma, se je pa javil kot prostovoljec na strani republikancev leta 1936 za špansko državljansko vojno, ampak mu je partija takrat rekla, škoda, ti tako ali tako ne znaš puške uporabljat, te bomo raje dali za kaj drugega kasneje. Njegova značilnost je bila ta, da je naredil nekaj velikih uslug v tridesetih letih s svojim kurirstvom, ampak po vojni je pa postal, potem je šel v partizane, ampak po vojni je postal pa velik nasprotnik in to v trenutku, ko je Rankovićeva ekipa, oziroma, so planirali atomsko bombo v Vinči. Supek je temu nasprotoval in razmišljal je o tem, kako bi lahko tej stvari sploh nasprotoval.