Ko spremljam v duhovnih vajah, vidim, se začenjajo spreminjati, včasih prav fizično, se začenjajo spreminjati, spočiti so, vpliva na dušo, na moj spomin, na mojo domišljijo, razum, čustvovanje.
In v zadnje čase se tako zelo poglabljam v Izaijo, pa imam en stavek o jagnjetu in levu, ki stanujeta skupaj, pa en otrok, ki steguje roko v gadjo luknjo, pa vsi srečno živijo skupaj, v tako nekakšnih prednebesih, če želimo, da bi bilo to tudi v nebesih, povsod na zemlji, da bi imeli mala nebesa že na zemlji. Mislim, da je to kar iz nekega Pavlovega pisma: veselite se, vedno se veselite.