Zanjo je v srednjem veku skrbela tržaška bratovščina Presvetega zakramenta ali bratovščina " Battuti ". V statutu te bratovščine je izrecno omenjena cerkvica, ki je bila pomemben romarski kraj. V nekem odstavku beremo, naj bi morali grešniki, ki so v javnosti preklinjali ali se nespodobno izražali, za pokoro bosonogi prosit odpuščanja po strmi poti do svetišča.