Za vse nas je pa poučno pogledati zgodovino Evropske unije, ko so se očetje Evropske unije leta 1957, dejansko pa že takoj po vojni, zavedli, da sta bili 2 svetovni vojni dovolj in so nekako začeli z gradnjo miru in sožitja držav, ki so bile v zgodovini na nasprotnih straneh. Jaz se spominjam proslav v mojem otroštvu, pravzaprav ne samo v otroštvu, do leta 1990, se pravi kar kakšnih dobrih 40 let in spominjam se tega, da praktično na vseh proslavah smo povsem upravičeno slavili partizanstvo in obtoževali kolaboracijo, kar je zgodovinsko dejstvo in jaz nimam nobenih težav pri tem, ampak narobe se mi zdi pa to, da se to razlikovanje prenaša iz generacije v generacijo, da se to sovraštvo prenaša iz generacije v generacijo in da smo danes v demokratični državi in še vedno nekdo gradi na tem. Jaz sem zato dostikrat rekel, ko me je zveza borcev...