Predvsem z veliko vero in upanjem, da ni neozdravljivega. In potem druga stvar, z oceno človeka kot tistega bitja, ki ima v sebi globoko dostojanstvo, človeško in božje dostojanstvo, ki mu ga je Bog dal. Zato se trudimo, da bi to, kar se skriva pod različnimi fasadami, pod različnimi ranami in tudi razvadami, ki so včasih dolgoletne, desetletja, da odkrijemo notranje jedro človeka, ki ga je Bog ustvaril, da bi bil srečen, in da bi dosegel čim večjo svobodo, torej režemo včasih prav trdo, te vezi z alkoholom, z drogo, z različnimi vzroki, družinskimi prepiri, ki peljejo ljudi na ulico, v omamo, v beg pred težavami.