Za sprejemanje drugačnosti je še zdaj kriterij neka srčna kultura. Saj lahko govorimo o tem tako ali drugače, ampak ko se resno o tem pogovarjamo, ko resno razmišljamo, potem vemo, da drugačnost lahko sprejme tisti, ki ima neko srčno kulturo. Tisti, ki pa tega ni sposoben pri sebi predelati, je lahko ne vem kako izobražen, močan, politično močan, lahko ima večino v parlamentu, ampak če te drugačnosti ne sprejema, je dejstvo, da nima srčne kulture, kulture srca ali po domače rečeno nima dobrega srca, srca za sočloveka.