Drama izžareva pravzaprav neko eksistenco, tako kot je. In tukaj se pravzaprav na nek način mi, čeprav se nič ne dogaja, oba junaka sta nenehno pravzaprav gor, razen redkih trenutkov, ko eden odide. Dvakrat se pojavita Lucky in Pozzo, gospodar in njegov hlapec, in kljub temu pravzaprav izvemo za dogodke iz njunega življenja, za njun medsebojni odnos, za njuno razmerje, za to, kako sta drug drugemu nepogrešljiva in tako naprej.