Ionesco recimo v Plešasti pevki, to so gledali kot absurdno dramo, kot metafizično dramo, kot nekaj skrivnostnega, neprozornega, popolnoma netransparentnega in so gledali z velikim rešpektom in so se delali, da je treba to razumeti in tako naprej. In se noben ni smejal. Danes je to seveda, kadarkoli se to uprizarja, je seveda smešnica, je to komedija in to velika.