Ne vem, če sem prav razumela- rada bi vaš komentar na to. Se mi zdi, da je najprej v človeku potreba, potem želja, potem prihajaš do izpolnitev z užitki in potem si lahko srečen, ko se srečaš sam s seboj in ni potrebno, da si v gibanju, da se zatresejo tvoje glasilke in zapoješ, da igraš na klavirju z lastnimi rokami, da imaš v roki čopič in slikaš. Ker mislim, da ko te enkrat zave v to celostno vibracijo življenje in ga začutiš v gibanju, v glasbi, itd., takrat lahko v mirovanju duhovno se identificiraš tudi s temi umetniki in naravo, se poistovetiš in postaneš eno z orhidejo, z vodo in najdeš sebe.