Zdi se, da je uživanje globoko zakoreninjeno v naši človeški naravi, zato se tudi vzgoja otrok krčmari z užitki in bolečinami. Zato je tudi za oblikovanje vrlin izjemnega pomena, da človek uživa ob čemer je treba, in da mrzi tisto, kar je treba. Aristotel tudi trdi, da vsi soglašajo, da je srečnost najvišje dobro.