S tem, ko položiš ti besede v usta nekih drugih besed in jih izpodrineš menim, da gre za nepotreben strošek, da bi ga bilo bolj pametno vlagati v proizvodnjo slovenskih filmov, ne pa v sinhronizacijo. Konec koncev posledično so lahko tudi kino stopnice dražje, nepotrebnost pa vidim tudi v temu, da gre za neke vrste igranje z nečem, kar smo se že navadili, kar smo izkusili kot dobro, znamo lažje tuje jezike, če prisluhnemo naravi tistega, kar igralec govori, čuti, sporoča in tako naprej. Ta zadnji del je zvenel precej konzervativno, ampak naj bo.