Skozi govor lahko dobimo občutek za prostor in za čas dogajanja. Na primer, če gledamo nek film o ameriških tolpah, lahko že po njihovem slengu ugotovimo, iz kje so oni, kakšni so, kakšne so interakcije med liki in tako naprej, in te stvari je preko sinhronizacije zelo težko prevesti. Nadalje vsak prevod, ne samo da mora biti razumljiv, prevesti vse tudi humor, kot so rekli, v slovenščino, kar je zelo težko, ampak mora imeti enako število zlogov kot izvirnik, da se bo obrazna mimika in tako naprej sploh ujemala in tudi igralci, ki igrajo v tem filmu imajo oni mesece, pol leta časa, da se naučijo svoj lik, da se vživijo v njega naglas, ton govora in tako naprej.