Drugi element tega protislovja je pa ta potrošnja, kajti danes lahko ugotavljamo, da ta postmoderen kapitalizem temelji na hedonizmu, na tej razširjeni potrošnji, na temu, da se skratka ves čas proizvaja, ne samo produkte, ampak tudi kupce, da se jih motivira z ne zgolj produkti, ampak tudi življenjskega stila, ki se ga zraven kupi poleg produkta. Recimo če kupim landrover, ga ne kupim zgolj zato, ker bi rad ta avto, ki ima določene kvalitete, ampak zato, ker s tem poudarim svoj življenjski stil, ki je nekako bolj svobodnjaški, ki gre rad s safarijem in podobne zadeve. Se pravi, to protislovje med askezo in hedonizmom je zelo zanimivo in današnji kapitalizem temelji točno na hedonizmu, na tem, da pravzaprav delujejo ti ogromni potrošni centri kot terapije ljudi, ki sicer delajo po osem ur, garajo, se izčrpavajo in potem seveda, ko dobijo nekaj povrnjenega skozi to terapijo, takrat ugotovijo, da vendarle je ta sistem legitimiran in vendarle je upravičen.