Najprej, predsodki predvsem temeljijo na neizobraženosti teh narodov, potem življenjski prostor teh narodov, sicer se nekako v stereotipih zaznamujejo, da živijo točno v nekem določenem kvartu določenega mesta, kot na primer v Ljubljani Fužine, potem vera, saj vsi trije narodi pripadajo drugačni veri, so drugače verujoči, na primer, so muslimani, Srbi so pravoslavci in so katoliki. Potem, je še nasilje, stereotip, ki velja. Z živo knjižnico želimo predvsem aktivno razbijati predsodke pri ljudeh, seveda, posledično tudi v družbi, ampak ker je metodologija žive knjižnice dialog, je to pravzaprav, gre za razbijanje konkretnega, bom rekla, stereotipa, tudi za izobraževanje javnosti, to se pravi bralcev, ki bodo prišli in si knjigo sposodili.