Seveda je bolj primerno prikrito, kajti prvo kot prvo, oglaševalec s tem več prisluži, hkrati pa imajo bralci nek vtis, da je tak primer bolj objektiven. V tem primeru nikakor ne gre za izobraževanje, pač pa gre le za oglaševanje, ki nikakor ni naravnano h kakovostni izobrazbi, pač pa zgolj k ustvarjanju dobička. Lep primer je na primer revija Smrklja, ki ima na 115 straneh kar 55 strani odkritega oglaševanja, medtem kot za neprikrito oglaševanje niti ne moremo vedeti.