Se pravi, če recimo v nekaj letih ni možno iztirjati, ni tudi nikakršnega premoženja pa na primer po osmih letih preživninski zavezanec dobi neko premoženje, podeduje ali se zaposli, je možno še vedno takrat vse te zaostale obroke, s tem da ves čas od neplačanih obrokov tudi tečejo zamudne obresti. To pa je ustavno sporno, da mora mati vložiti tožbo za preživnino, predlog za izvržbo in potem, ko dobi sodbo oziroma sklep o izvržbi, "avansno" plačevati sodnega izvršitelja, kar niso majhni zneski.
Starši, ki so že tako v težkem finančnem položaju morajo torej plačevati še stroške sodnih postopkov.