Čez tisto sva mogla skakati in spet štopati. Malo naprej sta se policaja ustavila in čakala, če bova res prišla za njima, ker jima še vedno ni bilo jasno, da bova v Velenje šla peš. Prideva skoraj do avta, onadva odpreta vrata in sva mislila, da sva se jima zasmilila, tako da bi naju do Velenja peljala.