Nekoč, ko so po Evropi še hodili vitezi, je živel en mlad vitez, ki je imel zelo rad gospodično iz teh krajev. Enkrat sta se sprehajala po globoki in deroči reki, in ko je ta vitez šel na strm breg, da bi nabral tej gospodični te lepe rožice, mu je spodrsnilo in je padel v reko. Tik preden se je utopil, pa je dvignil roko, v kateri je držal šopek spominčic, in ji zaklical " Nikoli me ne pozabi, " oziroma, " Spominjaj se me.