Ampak množično so si ljudje vedno raje predstavljali osebno, dobesedno v okviru nekih trdno zakoreninjenih prepričanj. Karen Armstrong pravi, da pač zato, ker je vedno lažje verjeti v takšnega, kot pa, ki od tebe zahteva oziroma pred obličjem katerega moraš biti popolnoma iskren, gol in predvsem najprej pomesti pred svojim pragom in ki zahteva od tebe brezpogojno ljubezen in sočutje do drugega oziroma te k temu nagovarja. Tako življenje je verjetno množici, verjetno vedno samo neki posamezniki so živeli v zgodovini.