Sama sem se vključila v šolo v šestimi leti, toda v šolo sem zelo redko kdaj zašla, ker sem morala zaradi mamine bolezni biti doma, hraniti prašiče, hraniti in pasti koze in čuvati bratca. Tako da moje znanje je bilo zelo revno. Pač pa me na življenje v tisti leseni baraki na obronku gozda vežejo prekrasni spomini, prav tamkajšnje življenje me je povezalo z naravo, ki jo še danes občudujem.