V srednjem veku je eno mračnjaško obdobje, kjer so vse z epilepsijo zatirali, zapirali, sežigali, šikanirali na vsakem koraku. Verjetno se je del tega obdržalo še danes, zato ima epilepsija tako stigmo. Prvi opis žariščnega epileptičnega napada je bil s strani, ki je imel ženo s tumorjem čelnega režnja in je imela zaradi tega motorične krče po eni strani telesa.