Prvi zapisi o epilepsiji se pojavijo 700 let pr. n. š. v Babilonu. Natančen opis različnih tipov epileptičnih napadov in značilnosti same bolezni so bile zapisane na petih kamnitih ploščah, ki jih danes hranijo v britanskem muzeju v Londonu.
Potem so podatki iz stare Grčije, kjer so epilepsijo smatrali za Sveto bolezen, ker so rekli, da so samo Bogovi imeli to možnost, da človeka vržejo na tla, da ima krče, izgubi zavest.